Zakaj se misli ne ustavijo, tudi ko ni nič narobe
Človeški živčni sistem je prilagojen hitremu odzivu na obremenitve, ne pa dolgotrajni napetosti. Če je stres prisoten dalj časa – zaradi dela, pomanjkanja počitka ali stalne psihične obremenitve – se avtonomni živčni sistem ne vrne samodejno v stanje umirjenosti.
Telo ostaja rahlo napeto, dihanje postane plitvo, srčni utrip povišan. Možgani v tem stanju začnejo iskati razloge in rešitve, tudi kadar objektivno ni problema. Sekiranje je tako posledica telesnega stanja, ne napaka v razmišljanju.
Razmišljanje samo po sebi ni težava. Predvidevanje, analiziranje in iskanje rešitev so normalni in koristni procesi. Težava nastane, ko se ti procesi nadaljujejo tudi takrat, ko nimajo več naloge.
Sekiranje ni problem. Problem je, da se ne zna ustaviti.
Ko telo ostaja v stanju napetosti, um nima signala, da je delo opravljeno. Misli se zato vrtijo naprej – ne zato, ker bi bile potrebne, temveč ker ni mehanizma, ki bi jih zaustavil. Dokler se ne zmanjša fiziološka napetost, tudi um nima razloga, da bi se umiril.
Dobra novica: tok misli se da umiriti hitro
V trenutku nenehnega sekiranja dolgoročne razlage ne pomagajo. Kar deluje, so jasni telesni signali, ki zmanjšajo fiziološko vzburjenost in omogočijo, da se um samodejno umiri. Spodaj je pet preprostih, a učinkovitih načinov, ki lahko pomagajo prekiniti miselno zanko.
1. Mrzla voda na obraz
Stik hladne vode z obrazom stimulira receptorje na področju trigeminalnega živca in sproži t. i. potapljaški refleks. Ta refleks povzroči upočasnitev srčnega utripa in povečano parasimpatično aktivnost, kar zmanjša splošno fiziološko vzburjenost.
Kako:
Obraz večkrat splakni z mrzlo vodo ali ga za 20–30 sekund potopi v hladno vodo. Kratek stik je dovolj, učinek se pogosto pojavi zelo hitro.
2. Dvojni vdih, dolg izdih
Razmerje med vdihom in izdihom neposredno vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema. Podaljšan izdih zmanjša simpatično aktivacijo in poveča parasimpatični vpliv, kar vodi v hitrejše umirjanje telesa.
Kako:
Skozi nos naredi kratek vdih, takoj zatem še en kratek vdih, nato pa počasi in dalj časa izdihni skozi usta. Vajo ponovi tri- do petkrat, brez naprezanja.
3. Napenjanje in sproščanje mišic
Stresni odziv vključuje povečano mišično pripravljenost. Če napetost nima izhoda, ostaja v telesu in vzdržuje stanje notranjega nemira. Zavestno napenjanje in sproščanje mišic omogoči telesu, da to napetost postopno razbremeni.
Kako:
Stisni pesti, napni roke, ramena, hrbtne in nožne mišice ter napetost zadrži 5–10 sekund. Nato vse mišice hkrati sprosti. Postopek ponovi večkrat zapored.
4. Toplota na trebuhu ali prsih
Toplota povzroča vazodilatacijo in sprostitev mišic, hkrati pa preko termoreceptorjev vpliva na avtonomno ravnovesje. Pri mnogih ljudeh to vodi v zmanjšanje telesne napetosti in subjektivni občutek umiritve.
Kako:
Vzemi termofor ali toplo, vlažno brisačo in si jo položi na trebuh ali na prsni koš. Udobno sedi ali se uleži in pusti telesu nekaj minut, da se odzove.
Kaj pa ko pomiritvene tehnike ne zadostujejo več?
Pomiritvene tehnike lahko pomagajo zmanjšati napetost in umiriti tok misli.
Pri dolgotrajnem sekiranju pa se pogosto izkaže, da to ni dovolj, saj se telo ne zna več samo vrniti v ravnovesje.
5. Podpora telesu pri dolgotrajni napetosti
Ko se napetost in sekiranje vlečeta dlje časa, se pogosto izkaže, da pomiritvene tehnike pomagajo le začasno. Ne zato, ker bi bile napačne, ampak zato, ker telo v tem stanju potrebuje več kot zgolj trenutni signal za umiritev. V takih primerih postane smiselno razmisliti tudi o dodatni podpori telesu, med katero se pogosto omenja CBD, zlasti kadar napetost traja dlje časa.
CBD deluje posredno preko endokanabinoidnega sistema – notranjega regulatorja, ki sodeluje pri uravnavanju stresnega odziva, napetosti in splošnega ravnovesja v telesu. Ko ta sistem ne deluje optimalno, se telo težje samo umiri. CBD ni namenjen hitremu “izklopu” misli in ne nadomešča pomiritvenih tehnik, lahko pa predstavlja podporo telesu v obdobjih dolgotrajne napetosti, ko se samo ne zna več učinkovito vrniti v ravnovesje.
Kratek premor ni rešitev – je pa začetek
Pomiritvene tehnike lahko pomagajo zmanjšati napetost in za kratek čas umiriti tok misli. Če se sekiranje ponavlja, to ni znak pomanjkanja volje, temveč znak, da telo že dlje časa deluje izven ravnovesja in se iz tega stanja ne zna več samo učinkovito izvleči.
Dolgotrajna umirjenost zato ni rezultat ene tehnike, temveč procesa, v katerem telo postopoma dobi pogoje, da se sploh lahko začne vračati v ravnovesje. Včasih to pomeni več kot zgolj trenutni ukrep.
Mir ni stvar misli. Je stanje telesa.
