Ste že kdaj doživeli nenaden naval tesnobe in strahu? Napad panike je intenziven val strahu, značilen po svoji nepričakovani in paralizirajoči intenzivnosti. Srce ti utripa, ne moreš dihati, in morda se počutiš kot da umiraš. Napadi panike se pogosto pojavijo nenadoma, brez opozorila, včasih brez jasnega sprožilca. Lahko se celo zgodijo, ko si sproščen ali spiš.
Napad panike je lahko enkraten dogodek, čeprav mnogi ljudje doživijo ponovne epizode. Ponavljajoči se napadi panike se pogosto sprožijo s specifično situacijo kot je prečkanje mostu ali govorjenje v javnosti – še posebej, če je ta situacija že povzročila napad panike. Običajno je situacija, ki sproži paniko, tista, v kateri se počutiš ogroženega, s čimer sprožiš boj ali beg v telesu.
Tvoji napadi panike se lahko pojavijo kot del druge motnje kot je panična motnja, socialna fobija ali depresija. Kljub vzroku so napadi panike ozdravljivi. Obstajajo strategije, ki jih lahko uporabiš za zmanjšanje ali odpravo simptomov panike, ponovno pridobitev zaupanja in prevzem nadzora nad svojim življenjem.
Znaki in simptomi napada panike
Znaki in simptomi napada panike se nenadoma razvijejo in običajno dosežejo vrhunec v 10 minutah. Redko trajajo več kot eno uro, večina napadov pa se konča v 20 do 30 minutah. Napadi panike se lahko zgodijo kjerkoli in kadar koli. Lahko se ti zgodijo med nakupovanjem v trgovini, sprehodom po ulici, vožnjo v avtomobilu ali celo med sedenjem na kavču doma.
Simptomi napada panike so naslednji:
- Težko dihanje ali hiperventilacija.
- Hitro bitje srca.
- Bolečine ali nelagodje v prsih.
- Občutek zadušitve.
- Potenje.
- Slabost ali razdražen želodec.
- Občutek omotice, vrtoglavice ali omedlevice.
- Otopelost ali mravljinčenje.
- Strah pred izgubo nadzora
.
Gre za srčni napad ali napad panike?
Večina simptomov napada panike je fizičnih, in pogosto so ti simptomi tako hudi, da morda mislite, da imate srčni napad. Dejansko mnogi ljudje, ki trpijo zaradi napadov panike, večkrat obiščejo zdravnika ali urgenco v upanju, da bodo dobili zdravljenje za to, kar verjamejo, da je življenjsko nevarna medicinska težava. Čeprav je pomembno izključiti možne medicinske vzroke simptomov kot so bolečine v prsih, povečan srčni utrip ali težko dihanje, se pogosto prezre panika kot potencialni vzrok – ne obratno.
Napad panike ali napad anksioznosti?
Ljudje pogosto uporabljajo izraza “napad anksioznosti” in “napad panike” kot sopomenki. Vendar pa ti izrazi lahko pomenijo zelo različne stvari. Ena ključna razlika je, da za napad anksioznosti ni formalne definicije ali kriterijev za diagnozo.
Napadi anksioznosti se lahko nanašajo na stisko, ki se je sčasoma kopičila zaradi stalnih stresorjev ali strahov pred prihodnostjo. Predstavljaj si, da si bil cel teden pod stresom zaradi odgovornosti v službi in zdaj so tvoja čustva dosegla vrhunec. Med napadom anksioznosti življenje lahko postane preobremenjujoče. Lahko doživiš napetost, razdražljivost, nemir ali pomanjkanje osredotočenosti.
Znaki in simptomi panične motnje
Čeprav mnogi ljudje doživijo le enega ali dva napada panike brez nadaljnjih epizod ali zapletov, nekateri ljudje razvijejo panično motnjo. Panična motnja je značilna po ponavljajočih se napadih panike, ki so združeni s pomembnimi spremembami vedenja ali vztrajno anksioznostjo zaradi nadaljnjih napadov.
Morda trpiš za panično motnjo, če:
Doživljaš pogoste, nepričakovane napade panike, ki niso povezani s specifično situacijo.
Te skrbi, da bi doživel še en napad panike.
Se obnašaš drugače zaradi napadov panike, na primer se izogibaš mestom, kjer si prej doživel napade panike.
Čeprav lahko posamezen napad panike traja le nekaj minut, lahko učinki izkušnje pustijo dolgotrajen vtis. Če imaš panično motnjo, lahko ponavljajoči se napadi panike čustveno izčrpajo. Spomin na intenziven strah in grozo, ki si ju čutil med napadi, lahko negativno vpliva na tvojo samozavest in povzroči resne motnje v tvojem vsakdanjem življenju. Sčasoma to vodi do naslednjih simptomov panične motnje:
- Anticipativna anksioznost – Namesto da bi se počutil sproščenega, se počutiš zaskrbljenega in napetega. Ta anksioznost izhaja iz strahu pred prihodnjimi napadi panike. Ta “strah pred strahom” je prisoten večino časa.
- Fobična izogibanja – Začneš se izogibati določenim situacijam ali okoljem. Ta izogibanja se lahko opirajo na prepričanje, da je situacijo, ki se ji izogibaš, povzročil prejšnji napad panike. Ali pa se izogibaš mestom, kjer bi bil pobeg utežen ali pomoč nedostopna, če bi doživel napad panike. V ekstremnih primerih postane fobično izogibanje agorafobija.
- Nočni napadi panike – Med nočnim napadom panike se zbudiš, medtem ko doživljaš nenaden občutek strahu in stiske. Ti napadi običajno trajajo le med dvema in osmimi minutami. Kljub temu pa sama neprijetnost izkušnje lahko oteži, da ponovno zaspiš ali celo vodi v poskus izogibanja spanju. Nočni napadi panike so pogosti pri ljudeh s panično motnjo in prizadenejo več kot polovico vseh pacientov. Nekateri strokovnjaki teoretizirajo, da so ti tipi napadov panike posledica strahu pred negotovostjo ali ranljivostjo.
Panična motnja z agorafobijo
Agorafobija je bila tradicionalno povezana s strahom pred javnimi prostori in odprtimi prostori. Vendar pa se zdaj verjame, da se agorafobija razvije kot zaplet napadov panike in panične motnje. Čeprav se lahko razvije kadarkoli, se agorafobija običajno pojavi v roku enega leta po prvih ponavljajočih se napadih panike. Če si agorafobičen, se bojiš, da bi doživel napad panike v situaciji, kjer bi bil pobeg otežen. Morda se bojiš tudi, da bi doživel napad panike, kjer ne bi mogel dobiti pomoči. Zaradi teh strahov se začneš izogibati vse več situacij.
Vzroki za napade panike in panično motnjo
Čeprav natančni vzroki za napade panike in panično motnjo niso jasni, se nagnjenost k napadom panike pojavlja dedno v družinah. Obstaja tudi povezava s pomembnimi prehodi v življenju kot so diplomiranje in začetek dela, poroka ali rojstvo otroka. Hudi stresi kot so smrt ljubljene osebe, ločitev ali izguba službe, lahko prav tako sprožijo napade panike. Napade panike lahko povzročijo tudi zdravstvene težave in drugi telesni vzroke. Če doživljaš simptome panike, je pomembno, da obiščeš zdravnika, da izključi naslednje možnosti:
- Prolaps mitralne zaklopke, manjši srčni problem, ki se pojavi, ko se ena od srčnih zaklopk ne zapre pravilno.
- Hipertiroidizem (preveč aktivna ščitnica).
- Hipoglikemija (nizek krvni sladkor).
- Odtegnitveni sindrom zaradi prenehanja jemanja zdravil.
Nasveti za napade panike
Ne glede na to, kako nemočnega se morda počutiš zaradi napadov panike, je pomembno vedeti, da obstaja veliko stvari, ki jih lahko storiš sam, da si pomagaš. Naslednje tehnike samopomoči lahko bistveno prispevajo k premagovanju napadov panike:
Izobražuj se o paniki in anksioznosti
Preprosto dejstvo, da veš več o paniki, lahko veliko pripomore k olajšanju tvojega trpljenja. Preberi si več o anksioznosti, panični motnji in odzivu boj ali beg, ki ga doživiš med napadom panike. Ugotovil boš, da so občutki, ki jih doživiš med paniko, normalni in da ne izgubljaš razuma. Panika je pogosto posledica nelagodja zaradi fizičnih občutkov. Na primer, lahko se bojiš, da je utesnjenost v prsih dejansko srčni napad. Takšno razmišljanje lahko privede do napada panike.
Boljše poznavanje običajnih fizičnih občutkov, vključno s srčnimi palpitacijami, utesnjenostjo, slabostjo in glavoboli, ti lahko pomaga ohraniti bolj realistično dojemanje. Pomembno je tudi prepoznati, da so mentalni občutki, kot so strah pred izgubo nadzora in derealizacija, začasna stanja.
Preizkusi tehnike sproščanja
Joga, meditacija in progresivna mišična sprostitev krepijo telesni odziv na sprostitev – v nasprotju s stresnim odzivom, ki je vpleten v anksioznost in paniko. Te prakse sproščanja ne spodbujajo le sprostitve, ampak tudi povečujejo občutke radosti in uravnoteženosti.
Nauči se nadzorovati svoje dihanje. Prehitro dihanje povzroča številne občutke (na primer omotičnost in utesnjenost v prsih), ki se pojavijo med napadom panike. Globoko dihanje, nasprotno, lahko olajša simptome panike. S tem, ko se naučiš nadzorovati svoje dihanje, se lahko pomiriš, ko začutiš anksioznost. Počasi vdihni skozi nos za dve do štiri sekunde, raztegni prsni koš in trebuh, ko vdihneš zrak, ter čez dve do štiri sekunde, izdihni skozi usta. Izdih naj bo približno dvakrat daljši od vdiha.
Redno gibanje
Gibanje je naravno sredstvo za lajšanje tesnobe, zato poskusi biti aktiven vsaj 30 minut večino dni. Poskrbi za dovolj kakovostnega spanca. Pomanjkanje ali slaba kakovost spanja lahko poslabša tesnobo, zato poskusi dobiti sedem do devet ur kakovostnega spanca na noč. Izogibaj se kajenju, alkoholu in kofeinu. Ti lahko povzročijo napade panike pri ljudeh, ki so dovzetni zanje.
Poišči pravo podporo
Simptomi tesnobe se lahko poslabšajo, ko se počutiš osamljenega, zato se čim več druži z ljudmi, ki ti veliko pomenijo. Prijatelji in družinski člani ti lahko nudijo tolažbo, vendar, razen če tudi sami trpijo za panično motnjo, morda ne bodo povsem razumeli, skozi kaj greš. Razmisli o pridružitvi skupini za podporo, bodisi v živo ali na spletu, za ljudi z anksioznimi motnjami, panično motnjo ali napadi panike. Člani ne samo, da lahko razumejo tvoje izkušnje, ampak lahko delijo tudi tehnike obvladovanja in strategije, ki zanje delujejo.
Zdravljenje napadov panike in panične motnje
Kognitivno-vedenjska terapija se osredotoča na vzorce mišljenja in vedenja, ki vzdržujejo ali sprožijo tvoje napade panike, in ti pomaga gledati na svoje strahove z bolj realistične perspektive. Terapija z izpostavljanjem za panično motnjo ti omogoča, da doživiš telesne občutke panike v varnem in nadzorovanem okolju, kar ti daje priložnost, da se naučiš bolj zdravih načinov spoprijemanja. Lahko te prosijo, da hiperventiliraš, stresaš glavo z ene strani na drugo ali zadržiš dih. Te različne vaje povzročijo občutke, podobne simptomom panike. Z vsako izpostavljenostjo postaneš manj prestrašen in čutiš večji nadzor nad svojo paniko.
Terapija z izpostavljanjem za panično motnjo z agorafobijo vključuje tudi izpostavljenost situacijam, ki se jih bojiš in se jim izogibaš. Kot pri terapiji za specifične fobije se soočaš s tem strahom, dokler panika ne začne izginjati. S tem doživetjem se naučiš, da situacija ni škodljiva in da imaš nadzor nad svojimi čustvi.
Zdravila za napade panike in panično motnjo
Zdravila se lahko uporabljajo za začasno nadzorovanje ali zmanjšanje nekaterih simptomov panične motnje. Vendar pa ne zdravijo ali rešujejo problema. Zdravila so lahko koristna pri hudih primerih, vendar ne smejo biti edino zasledovano zdravljenje. Zdravila so najučinkovitejša, ko se kombinirajo z drugimi terapijami, kot so terapija in spremembe življenjskega sloga, ki obravnavajo osnovne vzroke panične motnje.
Kako pomagati nekomu med napadom panike
Opazovanje prijatelja ali ljubljene osebe med napadom panike lahko vznemirja. Njegovo dihanje se lahko nenadoma pospeši in postane plitvo, lahko postane omotičen ali se počuti omotično, poti se, čuti slabost ali misli, da ima srčni napad. Ne glede na to, kako iracionalna se ti zdi njegova panika v določeni situaciji, je pomembno, da si zapomniš, da se tvoji ljubljeni počutijo zelo ogrožene. Tako, da jim pomagaš prebroditi napad panike, lahko poskrbiš, da se oseba posledično manj boji morebitnih prihodnjih napadov. Bodi miren, razumevajoč in brez obsojanja, kar bo pomagalo, da se bo napad panike tvojega ljubljenega hitreje umiril.
Najdi tiho mesto, kjer lahko prijatelj sedi, nato pa ga usmeri, naj nekaj minut počasi in globoko diha. Skupaj dvignita in spustita roke. To lahko pomaga, da se razbremeni nekaj stresa tvojega ljubljenega. Preusmeri mu pozornost in ga prosi, naj našteje pet stvari okoli sebe ali pomirjajoče govori o skupnem interesu.
Lajšanje napadov panike na naraven način
Vsakdo doživlja tesnobo od časa do časa, vendar se lahko pri mnogih ljudeh pogostost in stopnja panike tako povečata, da negativno vplivata na vsakdanje življenje. Približno 40 milijonov odraslih v Združenih državah Amerike trpi zaradi kronične tesnobe.
Čeprav v hudih primerih obstajajo tudi zdravila, lahko ljudje, ki doživljajo napade panike, koristijo CBD kapljice. Navsezadnje raziskave podpirajo potencialne koristi, ki jih ima CBD pri tesnobi in celo nespečnosti. CBD ni muha enodnevnica; uporablja se že skoraj 12.000 let po vsem svetu zaradi svojih naravnih zdravilnih lastnosti. Več kot 50% tistih, ki redno uporabljajo CBD, to počne za lajšanje simptomov tesnobe ali depresije. Vsak, ki doživlja tesnobo, ve, da se napadi panike pogosto lahko pojavijo kot simptom, ki najbolj zaznamuje.
Obsežni dokazi kažejo, da lahko dodajanje CBD kapljic v tvojo rutino močno zmanjša napade panike in tesnobe. Čeprav lahko CBD pomaga pri umirjanju tesnobe pri mnogih ljudeh, ne sme biti edino orodje za soočanje z napadi panike. Pogovori se z zdravstvenim strokovnjakom, da ustvariš večplasten pristop k obvladovanju napadov panike in drugih simptomov tesnobe.
Kako CBD deluje pri zmanjševanju napadov panike
Kratka razlaga je, da lahko CBD pomaga zmanjšati verjetnost pojavljanja napadov panike že v izhodišču, saj lahko pomaga pri umirjanju uporabnikov in izboljšanju splošnega razpoloženja. Ampak kako? Da bi bolje razumeli razmerje med CBD-jem in napadi panike, je koristno raziskati, kako vpliva na naša telesa.
Kako deluje CBD v telesu za pomoč pri anksioznosti?
CBD, ali kanabidiol, je naravna spojina, ki jo najdemo v rastlini Cannabis sativa oziroma konoplja. Za razliko od THC-ja, ki spreminja duševno stanje uporabnikov, CBD ne vsebuje psihoaktivnih lastnosti. CBD kapljice so koristne pri napadih anksioznosti zaradi pomirjevalnih učinkov na živčni sistem. S sodelovanjem z endokanabinoidnim sistemom telesa (ECS), ki je zapletena mreža receptorjev, lipidov in encimov, lahko redna uporaba CBD-ja zmanjša napade panike in anksioznost. ECS je odgovoren za ustvarjanje in vzdrževanje ravnovesja v telesu in močno vpliva na naš živčni sistem in duševno ravnotežje.
Raziskave so dokazale, da lahko CBD ponuja terapevtske koristi za tiste, ki trpijo zaradi anksioznih motenj zaradi njegove interakcije z endokanabinoidnim sistemom. V endokanabinoidnem sistemu obstajajo receptorji, ki se naravno vežejo na CBD.
CBD deluje s CB1 in CB2 kanabinoidnimi receptorji v endokanabinoidnem sistemu, kar ustvarja pozitiven vpliv na naš centralni živčni sistem in splošno razpoloženje. Dodatni vidiki naravnih zdravilnih lastnosti CBD-ja vključujejo to, da je bogat z antioksidanti, zmanjšuje občutek bolečine in vnetja ter lahko zelo pomaga pri nespečnosti.
Ker CBD vpliva na proizvodnjo serotonina, nevrotransmiterja, ki igra pomembno vlogo pri tvojem duševnem zdravju, boš morda opazil, da simptomi anksioznosti izginejo zaradi redne uporabe CBD-ja. Poleg vpliva na serotonin CBD tudi poveča sproščanje dopamina, ki je znan kot hormon sreče. Oba hormona spodbujata sprostitev, zmanjšujeta stres in lahko spodbujata pozitivno razpoloženje.
Kako CBD deluje v telesu, da pomaga preprečevati napade panike?
Endokanabinoidni sistem komunicira preko procesa nevrotransmiterjev, ki se povezujejo s posebnimi receptorji, kar vodi v široko paleto uravnotežujočih učinkov, ki lahko pozitivno zmanjšajo simptome panike. S popravljanjem razpoloženja, ravni stresa, imunske funkcije in spanja CBD deluje z našimi telesi in možgani, da proizvaja pomirjujoče učinke po celotnem sistemu.
Ena študija, ki je preučevala CBD kot alternativo SSRI zdravilom za zdravljenje anksioznih motenj, kaže, da ima CBD protipanične lastnosti, da je varen in da se ga dobro prenaša. Nekateri ljudje z anksioznostjo morda lahko upravljajo svoje napade panike s CBD namesto s SSRI zdravili. Vendar se je dobro pred spreminjanjem svojega načrta zdravljenja za vse duševne zdravstvene težave vedno pogovoriti s svojim zdravnikom.